décembre 1, 2020

24h Information

“You cannot help the Roma without the Roma.”

O hovajbe o glupostija* em so kerela i Demokratija

Ko posledna bersha, o politicarija sa povgishe em povishe uspejnge e hovajbaja bizo konsekvence. Sar so objasninela Andrea Römmele, adava tane glupostija*, ama sar te i razlika mashkar ko hovajbe thaj o glupostija, em so shaj te kera bashi lengere politicka posledice

Politika em hovajbe

Postojnena but primerija taro politicka hovajba ki istorija. Ko SAD othe sine Votergejt ko 1970ta bersha,o skandali taro prezidenti Klinton Levinski ko 90ta bersha thaj o oruzje bashi masovno mudaribe ko irak ko 2000ta bersha. Jek adale naj istaknime hovajbastar ikljola tari Vlada taro Čaušesku ki Rumunija, resla dzi ko adava so hovavela sine dzi i vakteskiri prognoza, pokushibaja sine te chiven e narodo deka ola ustvari na smrznonena. Ko 2006 bersh o Ungarsko premieri mashkar ko partiska kolege priznajnga deka hovavgja ki celo piri kampanja. Leskoro priznajibe sine celosno snimimo, dikhle le ki javnost em anga dzi ko masovna protestija. Ko bizokrajoskoro, shukar dokumentirimo priliv taro hovajbe tari administracija Tramp tano ne slavno ucipe akale razvojeske.

O Manusha kola so izgovoringe akala hovajba dzanena deka hovavge. Ola isto aghjar dzanle ako isi odredena faktija trebola sine te oven javna, nane te ovel nacin te braninel pe lengiri pozicija. Adava sine ocigledno bashi o komunikatorija deka sine ili shaj te oven faktija so bi izlozinena len sine sar HOVAVNE.

sarine ola prifatinge odredeno definicija bashi o cachipe thaj o faktija,so sluzinga sar reper te odlucinel so keraja lafi, Shaj te potvrdinen skoro sa, ama stom nekoj ka sikavel dokaz protiv adava,adava tano belezimo sar hovajbe. Shaj isi amen razlicna politicka preferencije, ama prifatinaja o ista faktija, kola soj tane osnova taro amaro diskursi. Shaj te probinen te hovaven e javeren preku o hovajbe, ama stom o hovajbe odkrijnela pes, nane iranibe palal.

Politika em Glupostija*

Ko posledna bersha, amen sijem sine svedokija taro diskursija kote so o faktija nashavge piro znacanje sar reperi bashi procenka thaj odluke uli fleksibilno alatka bashi zojraribe taro odredena sumnaleskere dikhibe.

Jek primer tani i slika so koristinela pe ko flayerija bshi kherutni bezbednost distriburirimi taro extremno desnicarsko partija Alternativa bashi Germanija (AfD). I orginalno slika tani kerdi ki Atina ko vakti e nemireske thaj sikavga i demonstracija e logo bedzeja tari germansko Antifa, militantno antifasisticko mreza. Adava sine hovajbe angla ko jakha.

Ko puchibe bashi pojasno te haljovel pe, o porparoli taro AfD tvrdinela deka hovavni fotografija na sine promena ko fakti deka i bezbedno sostoja ki Germanija ovela poloshno, phanle ki fotografija ili na, dikhindo tano koj tano odgovorno bashi o bajraripe e nasilstvoske ki drzava. Ko fakti deka i fotografija tani hovavni na smeninela nisto bashi o AfD. Leskiri cel na sine te diskutirinel razlicna argumentija, nego te promovirinel pe politicko dikhibe. O dokazija thaj o faktija akana tane irelevantna, thaj ule nesto po prilagodivo bashi politicko kauza.

Adava sine, sar so phenela o poraneshno profesori pali filozofija tari Princeton, Harry Frankfurt, Glupostija. O Hovajbe shaj te ovel odgovorimo dokazeja, so chivela jekhe hovavne te revidirinel ili povlecinel ple poraneshna izjave. i Ladz chinela o namangle faktija: o dokazija so podrzinena i poraka tane chacutne, dokaz deka chinavela adava tano hovavno. O Princip bashi chachipe gubinela piro vaznost. Sar posledica ko adava, Politicka debate povishe nane zasnovime ko faktija nego potpirinena pes ko dikhibe e narodoskoro, u custvo thaj o vrednostija. But i pharo te akosha amen olencar, soske ola nane ni cachutne a ni pa hovavne.

So znacaj isi bashi jek Demokratsko diskursi…

Ko sovremena reprezetativna demokratije, o diskursi thaj o debate odvibeba pes ki javno sfera. Ama, akaja sfera neizmerno premeninga pes ki nakhli decenija. E neve tehnologijaja so ovozmozinga sarinenge te oven potroshuvacija (proizvoditelija thaj potroshuvacija e haberenge) hem e socijalno mrezencar kola so nudinena eho-komore te shaj te garaven pes, falinena amenge o vratarija thaj o vodicija e mislibaskere kola so strukturirinenge thaj dzi ko odredimo stepen vodinge debate e nakhle vakteskoro.

Pali kritika e legendarno ankermani Walter Cronkite bashi o maribe ko Vietnam, obicno o nepokoleblivno pretsedateli Lyndon Johnson deklariringa:

« Ako nashavgum e Waltere, nashavgum i mashkaruni Amerika »

Cronkite vazinela sine sar manush e naj bare doverbaja ki Amerika. Avdije ov sigurno bi borinela pes sine protiv o kritike thaj obvinuvajne e hovavne haberenge.

I Koleshka e Cronkiteskiri, Marietta Slomka Legarutni (Voditelka) ko ZDF Heute Journal ( Avdisaskoro Jurnali) ki Germanija, intervjuviringa nekozom politicaren ko zivo ki televizija, kola so sine len problemi te objasninen ola piro dikhibe od sar i Slomka chivgan len karshi e kontradiktno faktencar. Naprimer Stefan Mappus o poraneshno premieri taro Baden-Württemberg, braninela sine bari policijakiri akcija protiv o demonstrantija, sa dzi kote i Slomka na odgovoringa leske e fakteja deka sine napadija upra ko pophure thaj chave. Oj iranga le ko teren e faktengoro, kova so ova mukhla len te shaj te unapredinel pire politicka celija.

Ama, akala figure kola so vodinena diskursi nashavena piro vlijanie. Lengoro avtoriteti iklilo tari doverba lengere publikatar ki lende, koja so ovela sa poslabo, soske i granica maashkar o chacipe thaj o hovajbe zamaglinela pes. Potrebna tane samo nekobor sekundija za da te arakhen pes navodna dokazija protiv sekova haberi thaj sekoja politicko izjava. I Masa e informacijengiri po pharo kerela i odlucibe soj chace, a soj hovajbe, thaj ovela puchibe bashi izbor, namesto puchibe bashi o fakti.

Stom gubingem o standardi e dokazibaske, gubinaja i osnova upra kolate shaj te vodina iskreno dijalog amare politicko protivnikoja. Koga amare dikhibna upra ko sumnal thaj amare vrednostija razlikujnena pes, trebola amenge zaednicko haljojbe bashi sa so mislinaja deka i dokaz i adaleske vredno tani i diskusija. Ako na spodelinaja akava haljojbe, nane so te kerel pe ondak lafi, nego samo razlicna tvrdiba.

….I So te kera bashi akava

Epa ka soocina amen so povishe glupostencar. Soske phandela pe amare dlaboko garavde vrednostencar thaj mislibaja, nane sigutno reshenije thaj but hari verovatno deka amaro diskursi ka ovel po strukturirimo i posigurno sigende o ekspertija thaj o novinarija valjani te odkrijnen thaj te sprotiv stavinen pes ki ladz thaj lengiri slucajnost, palo adava strogo te ikeren pes ko faktija. Namesto te fokusirinen pes so kerela ola ka objavinen naj shokantno sodrzina, lengiri cel valjani te ovel te dostavinen naj hor informacije. Ko dugacko roko,valjani te razvina thaj te sikljova i moznost te procenina o dostapna informacije hem te pendzara i ladz. Amen mora te usporina proverkaja taro faktija, debatiribe thaj te chivavkera e hovavne informacijenge, kozom pohari sprotiv stavinaja amen, so posilna ovena.

O citibe o lil taro Harry Frankfurt bashi o glupostija* tano jek shukar pocetok.

*Glupostija ko orginalno teksti tano koristimo khulalipe, amari redakcija na maglja adava lafi te koristinel ko piro pishibe