Intervju Elvis Memeti, Sovetniko bashi Romani Inkluzija…

Rajo Memeti oven saste so prifatingen te odgovorinen ko amare puchiba, sar prvo mangaja tumenge uspeshno thaj produktivno buti ki tumari posicija Sovetniko bashi Romani Inkluzija ki Kancelarija taro Predsedateli e Vladakoro, sar prvo puchibe ka ovel amen « kova tano o predizvik so sar presedateli taro izvrshno odbor taro Romaversitas prifatingen jek po bari odgovornost te oven sovetniko ?

E.M: O prvo predizvik tano te ova pohrabra, pouspeshna thaj te prevzemina odgovornost te shaj te mukha jek po javer primer e generacijenge. Mislinava deka amari zaednica,amaro kolektivi thaj amari generacija shaj em zasluzinela poshukar em povishe ko akava zaednicko opshtestvo. O predizvik tano phanlo thaj mire vizijaja em o dikhibe e zaednica, o opshtestvo thaj i drzava ki koja so sar so phenena dikhava anglo mande ednakva manusha ednakvo shancencar te uspejnen. Adaleske so me mislinava so aljum ki adaja funkcija ko kabineti e Presedateleske tari Vlada te shaj te dav len sovetija kola so ka pomozinen bashi poshukar inkluzija mire zaednicakiri ko sa o sektorija thaj sfere e opshtestveno dzivdipaske. Kratko, aljum ki akaja funkcija te dav sa mandar, taro miro soptsveno dzandipe thaj iskustvo te shaj te kerel pe poshukar prilike amare zaednicake.

Koj tano o Elvis Memeti, kova tano tumaro background ?

E.M:

• Studenti tari prvo generacija taro Romaversitas
• Diplomirimo ko Politicka Nauke
• Aktivisti
• Sluzbeniko
• Sovetniko

Ko save Drzavna institucije ili Administracije kergen dzi akana buti ?

E.M:

• Ministerstvo bashi lokalno samouprava
• Ministerstvo bash trudo thaj socijalno politika
• Rabotna prakse thaj usovrsuvajne ki Evropsko komisija ko Brussel ko odel bashi Migracije thaj sar rabotno praksa ko Ministerstvo bashi trudo thaj socijalno politika ki Spanija

Kova reazultati angen dzi akana taro tumaro buti keribe ?

E.M:

Duj aspektija tane bitna:

1. Kergum buti strucno-administrativna bukja
2. Me sijum sine svedoko taro nekozom promenime ministerija ko teko jekhe 16 bershengoro iskustvo thaj shaj te kera lafi bashi nekozom doresle rezultatija kote so direktno ili indirektno angum ili anava sar vrabotimo manush:

• Ucestvo ko procesi bashi decentralizacija ko nivo taro bukarne grupe ko Ministerstvo bashi lokalno samouprava
• Ucestvo thaj hazrikeribe e prvo Romane Strategijake sar delo taro ekspertska grupe taro ECMI
• Ucestvo thaj hazrikeribe e dujto Romane Strategijake ko MTSP
• Sijum sine svedoko bashi o procesi ko phravibe budzetsko stavka e Romenge ko nivo taro resorna ministerstvija osobeno ko MTSP
• Kergem buti ko nekobor proektija sar soj: Romane informativna centrija, inkluzija e chavenge anglo ucibaskoro sikljojbe, Pravno pomosh e Romane zaednicake, Manusha bizo dokumentija, Vodingem ko nivo e institucijenge nekozom megunarodna preocesija sar so sine i Dekada e Romengiri, Kergum buti ko manusha soj bizo khera e odgovorno sektorencar, sorabotka e gragansko sektorej ko iniciribe nekozom sistemska reshenija, vodingem i koordinativno uloga ko operativno nivo bashi sprovedibe e Dekadakoro, sorabotujgem e Evropsko komisijaja thaj laja than ko procesi ko planiribe i zaednicko inicijativa e Romenge etc. 3. Sar delo taro liderstvo e vizijake povrzimi e Romaversitaseja pridonesingem nesto povishe thaj upre vakerdo. Kergem efikasno organizacija, i organizacija prekal o proektija podrzime taro REF dela stependije thaj gradinga obrazovno kadar kote so ako miri generacija gejnela sine 30 dzene akana isi povishe taro 300 terne obrazovana manusha thaj ko adava nacin prva ko regioni a em ki Evropa dzandipaja thaj iskustvo.

E.M:

• Akava tano vec politicko odgovor koleste shaj te ovav subjektivno, soske meda sijum delo tari romani zaednica.
• Mange i porelevantno dali celo sistemi shaj em valjani te kerel buti povishe bashi o poshukaripe pire dizutnenge, ako o odgovor tano « OJA » tegani celo sluzba tani ko korist e narodoske.
• Nashti podobrinela pes o institucionalno problemi e Romengoro bizo te unapredinel pes o celovkuipno sistemi, adava sistemi na vodinela le jek funkcija nego celo jek aparati kova so kerena le o funkcije thaj celo aparati soj ko zakonodavna, izvrshno, sudsko vlast etc.

But dzene phenena em puchena pes sar shaj taro gragjansko sektor manush te avel ki asavki pozicija, kote so tu na sijan povrzimo ki nisavi politicko partija ?

E.M:

• Kontra puchibe dali tano tocno deka ko pobaro delo taro izborno proces najcesto odlucinena o neutralna? Oja ili Na ?
• Ako o politicka partije avena ko vlast khedibaja mnozinstvo glasija kola ki kalkulacija shaj te oven politicko oboime thaj em taro neutraln kola reshinge te den piro glaso bashi odredeno politocko opcija thaj adaja partija te avel ko vlast – Soske te nasti Rom, Aktivisti, sluzbeniko kova so zadovolinela kriteriumija te ovel delo tari bilo savi funkcija.

• Dujto kote pishinela deka za da te kere buti nesto mora te ove povrzimo nesave politicko partijaja. Ma te haljova amen pogreshno nane man nisto protiv i politika sar zanimanje ili o politicka partije sar instrumenti bashi osvojuvajne i vlast, nego naprotiv mislinava deka amen trebola panda povishe te ova aktivna ko politicko adaleske so adaleja sikavaja deka interesinena amen o bukja kola soj tane zaednicka. Aghar da na samo so mozno nego pozelno i te depolitizirinel pes o profesionalna funkcije osobeno ko graganijakaste so isi pokvalitetno odgovor.

Me verujnava de shaj ako amen organizirinaja amen ko jek poshukar thaj poinakvo nacin deka shaj but povishe taro akava so tumen akana pucena man.

Posledno em najvazno sekako deka shaj bi  » Saj tano politika » no akaja tani kabinetsko buti povrzimi e inkluzijaja e romengiri koja so trebola te sovetinel, te inicirinel, te predlozinel, te del pridones shaj em te zastapinel bashi i inkluzija e Romengiriko opshtestvo ama em nane da potrebno politicko pozicija korkori palo peste.

Kola tocke ka oven tumenge sar prioriteti ki akaja pozicija ?

E.M:

Me dikhljum o strateshka priortitetija e Vladakere ki Programa bashi buti keribe e Vladakere ko periodi 2020-2024 bersh

Strateshka prioritetija e vladekere tane:

• Transformacija e ekonomijakiri bashi posigarutno baripe em pouco standard
• Zaedno ka pobedina o COVID-19
• Griza sarinenge
• Red thaj pravda
• Zastita e dzivdipaskiri sredina thaj zeleno razvoj
• Khuvgem ko NATO, shaj em ki EU

Ko sa akala prioritetija tano mozno i inkluzija e Romengiri. Licno sijum posebno fokusirimo ko odefiniribe ko nesave pobare thaj poznacajna prioritetija kola bi inicirinava len:

1. O Romano puchibe tano direktno povrzimo e proceseja bashi o buvljaribe thaj akate amaro interes tano te vodina akava proces pohrabro em poodlucno, Te sikava andre em ko regioni jek poinakvo kvaliteti ko reshibe o problemija e dizutnengere.
2. Akate da tano o nakhajbe tari akaja Covid Kriza em te ova so shaj povishe amare narodoja te shaj o merke thaj o set merke tari Vlada te resen dzi ko sa o dizutne. Amaro iskustvo tari sekoja kriza amari zaednica te ovel la o pothulo krajo.
3. Em bi ovava fokusirimo ko definiribe taro nekobor intervencije soglasno o raspolozna resursija kola so ka ovel len lengoro target thaj poshukar kvaliteti.
4. Bi sovetinava em komunicirinava e nadleznoncar bashi celosno phandibe e problemeskoro e manushenge bizo dokumentija ki osnova taro ando zakoni.
5. Sekako soj i naj vazno bi koncentririnava man ko generalna thaj targetirime politike bashi inkluzija e Romengiri. Svesno sijum deka o pobaro broj akale politikengoro zavisinela taro Resorija.

Kozom vremeske adzikerena nesavo pozitivno rezultati tari tumari pozicija ?

E.M:

• Mislineja ko pozitivna rezultatija e Vladakere. Adava najcesto kerela pe posle 100 dive.
• Realizacija e budzeteske kova soj i namenimo taro Strategija e Romengiri dzi ko 2020 bersh, thaj sar planirimo budzeti bashi 2021 bersh thaj vkljucitelno pocmibe bashi o proces tari podgotovka e neve strategijake.
• Reshimo o problemi e manushenge bizo dokumentija
• Zacvrstimo Evropsko proces thaj regionalno vodstvo e Berlinsko proceseske povrzimo e romane inkluzijaja

Dokolku na dobinena rezultati dali sijen spremno javno te kritikujnen o institucije, em te den ostavka tari tumari pozicija ?

E.M:

Man nane man funkcija namenimi bashi nesavo konkretno resori, nego me sijum sovetniko bashi inkluzija e Romengiri – adava tano namenimo ko em e Romane zaednicake.

Ka ovav profesionalno thaj otcetno ko sklop e protokolencar thaj o pravila e fumkcioniribaskere kola so rodena tari miri rabotno finkcija ko Kabineti. Ka nastojnav te inicirinav thaj te dav sovetija kola so ka ovozmozinen pobari inkluzija amare zaednicakere em ko odredena inicijative thaj diskusije ili sostanokija ka dav thaj em licno kriticko iranibe ako i situacija chivela adava. Ako o Premieri kova so imenuvinga man odlucinela deka nane le potreba tari miri funkcija tegani OJA ka dav ostavka.

Anglo tumende ki isto pozicija sine o Nezdet mustafa, dali ka produzinen leskiri agenda ako voopshte sine le agenda ?

E.M:

Me na dzanava i agenda taro Nezdet Mustafa, samo dzanava deka but amare politicarija bajagi vreme sine ili tane ki nesavi politicko funkcija. Me chace but hari dzanava adalestar so puchena man.

Isi man pocit dzi ko sa amare politicarija thaj adava mangava aghar da te achol, adaleske so o karakteri thaj o modeli kova so trebola te mukha e javere generacijenge tano o megusebno pocit, gradibe pobari megusebno dverba em ZORALIPE, adaleske so amen sijem svedokija jekhe krajno neprevidlivo politicko scenake thaj arena, em nasti palem te dozvolina amenge asavko luksuz, em samo aghar posvetime, karakterna, bukjarne shaj te gradina Agende.

NA mangava te kera lafi bashi o ugled posle 3 bersh od akana soske o ugled nane adava so cace sijem, nego o Karakteri tano adava kova so trebola te sikava za da te ovel amen jek javer profili taro politicarija tari sledno generacija so avela.