
O Roma shaj te svatinen deka o naj baro izvor bashi nada e Romenge ki evropa tane korkori o Roma. Te adzikerel pes i EU thaj o vlade te reshinen o problemija amare narodoskere nane opcija. Akava vid taro zavisnost pridonesinela bashi o hor custvo basho inferiornost. O roma em o na-roma ubedime tane deka uvek sijem sine psihicki, fizicki, duhovno thaj kulturoloshko inferiorna.
Te obnovinel pes o dostoinstvo i gordost thaj razvibe doverba , kompetentnost thaj samodoverba tane o glavna celija amare rakovodstvoske ko 21to veko. Mora te dikha amen ki amende, te kheda sila taro amare predhodnikija em te bajrova kolektivno uspehoncar.
Taro vakti panda keda reslem ki Evropa pred naj hari iljada bersha, amaro telo thaj godi sine tela ko napad. Stradingem em prezivingem teror, ponizibe thaj o negiribe ki Evropa, te vkljucina em o robstvo, rasno javeripe, diskriminacija, prisilno asimilacija, progonstvo, deportacija thaj genocid. Em pokraj sa akava, siklilem, sozdavingem, izmislingem, odkrijngem, izgradingem thaj razmislingem. Sovladingem « ikljojbe taro nisavo nacin » thaj pridonesingem bashi o celovkupno razvoj thaj prebijandipe e umetnostenge ki Evropa.
10to thaj 20to veko dozivinge o najvazno cekorija amare anglutnengere ko otpor, samoopredelibe, kolektivno forma bashi protest hem poorganizirimi politicko akcija. Em uza ko sa adala pharipa thaj avrune negativna sile, amare kriticka glasija prestavinena o najprogresivno liderstvo e malcinstvongere ko 21to veko ki Evropa.
Ki borba te dokazina amari emancipacija, but amare platinge uci cena. Ko anav okolenge kola so zrtvujnge pes, zivinaja ko vakti koga i vidlivost e Romengiri tani po bari taro bilo ked. Amen kergem i EU, nacionalna institucije thaj razna megunarodna em meguvladina organizacije, agencije thaj bilateralna thaj privatna donatorija posvetime ki podrshka e promenenge ko dzivdipe amare narodoske.
Amen, isto aghar, razvinaja nevo sloj taro dizutne kola shaj pomozinena ki povrshina taro povlijatelno liderstvo. Ovaja sa po bare ko broj em po silna ko dzandipe. O broj taro studentija thaj diplomirime studentija, novinarija, pisatelija, umetnikija, javna intelektualcija, advokatija, politicarija. drzavna sluzbenikija, doktorija thaj nastavnikija postojano bajrola ko posledna duj decenije.
Uzi akaja bajraripaskiri « elita » amare zaednice pendzargovena sar potencijalna menuvacija e igrengere. Ko but lokalitetija, regionija thaj phuvja, amen prestavinaja bari glasacko sila. Amen sijem isto aghar o naj terno thaj o naj sigutno bajraribaskoro demografsko segmenti ki EU. Akava dodajnela o neprocenlivo potencijali thaj sila so, ako i shukar organizirimo, shaj te transformirina le ko lidersko status amare narodoske.
O kljucno puchibe tano: sar shaj koristinaja akava momenti em te la odgovornost bashi amari sudbina?
Amen mora te la riziko bashi liderstvo, so znacinela te ovozmozina e javerenge zaednicko vrednostencar thaj motivija em namerno te rasporedina amare razlicna resursija dzandipaskere, veshtine,socijalno kapitali thaj matrijalna sredstvija te shaj te repozicionirina o rodiba amare narodoskoro ko politicko proces so oblikujnela lengiri idnina. O dvizibe ko akava drumo tano but pharo thaj slozimi zadaca – nevozmozno tano te doreselpes individualno ko osamenost. Potrebno tano kolektivno sila thaj transformacija ki etika, kompetentnost, uloge thaj o odnosija.
Trebola te izgradina samo doverba em te sprotiv stavina amen e idejake deka sijem bizo nada, bizo sila em bizo glaso, deka trebola amen arka pomosh, sar o javera « poklonija » avraldan, trebola te sozdavina kontekst kova so ko amaro idno rakovodstvo tano delo em lela delo tari zaednicko istorija thaj borba, sar moralno izvor bashi mobilizacija, kriticko razmislibe, adaptacija thaj aspiracije bashi kolektivno poshukaripe.
Za da te ukljucina amen ki raspredelba e barvalipaske thaj e silake ko opshtestvo, trebola te smenina amaro na verujbe ki politika ko politicko angazmani ko demokratska praktike bashi anibe odluke.
Ako haljovaja deka nikoj amendar nashti uspejnela korkori ko avdisutno sveto kova so smeninela pes, shaj te postignina but povishe taro adava so isi amen avdije. Amari edinstveno preokupacija e brilijantnostibaja taro licnostija thaj o izolirime individe mora te ovel nadminimi taro sozdavibe kolektivno Brilijantnost.
O pheribe tari potreba bashi pripadnost nane samo licno borba bashi povrzibe, nego em amaro kolektivno predizvik, soske adava direktno vlijanela ko modelija bashi dezorganizacija koja so slabonkerela i sila thaj o vlijanie e liderstvoskoro. Amaro idno rakovodstvo trebola te cidel ko drumo kote so amaro narodo ka pendzarel zaednicko interes em te mobilizirinen zaednicka resursija ko anav adale interesnge, thaj vkljucitelno em adala amare podrzuvacengoro.
« Ko demokratska phuvja » pametno zabelizinga Aleksisi de Tokvil « o dzandipe sar te kombinirinel pes tano daj sa e javere formenge taro dzandipe kola so zavisinena taro javera » Dzandor anglal, mora poshukar te haljova em te kombinirina amare resursija. Te shaj te resa akava, trebola te razvijna megusebna odnosija thaj iskustvija kola so ka podrzinen o idno liderstvo ko resaribe custvo bashi itnost, zaednicko cel, hrabrost, nada em postojano podrshka.
Mora te resa dzi ko jek than kote so sekova individualno uspeh ka racuninel pes sar delo taro kolektivno uspeh, em kote so pobuter taro individualna uspehija ka zavisinen javerendar, Samo tegani ka shaj te ostvaarina poefikasno em vlijatelno grasrutsko liderstvo, organizacisko rakovodstvo, politicko liderstvo thaj intelektualno liderstvo ko keribe uspeshno sekole diveskiri demokratija amare narodoske.
Mensur Haliti
Mensur Haliti tano Direktori ko odel ki kancelarija bashi Romane inicijative
Source: https://www.opensocietyfoundations.org/voices/roma-leadership-21st-century?fbclid=IwAR1Kumbufy9AgudJTxAMvX3Iv3EJx20d1PX6hwUPfDw2dtyV9zEb57VXwVw
Prevedinga ki Romani chip Andrijano Dzeladin
More Stories
Namesto branitelija e Romane interesenge, ola tane cuche portparolija e Vladakere !
Konkurso vash o Filmosko Festivalo « Golden Wheel 2025 »
Besljum em dikhljum tari strana, so kerena amare LID(L)ERIJA !