février 14, 2025

24h Information

"Nashti uvek te slozina amen olencar, ponekad mora te ova protiv olende"

Havlaribe tari Politicko partija DSR, Nane sikle taro medie kola so analzirinena o buti keribe e Politicko Partijengoro

Sar dzi ko sa o Romane portalija, thaj isto aghar dzi amende da sine bichavdo jek havljaribe tari partija DSR, ko akava havljaribe shaj te dikha deka ola mangena te braninen o nacionalno interes, te vazden e Romengiri rolja em panda but javera bukja, thaj ko jek tane razocarime taro nesave Romane portalija (Roma News) save mangaja te resa pobaro dikhibe (gledanost) em deka sijem neprofesionalna.

Me sar glavno uredniko Andrijano DZELADIN, dava miro stavi ili pa odgovor ko akava pishimo havljaribe soj bichavdo ko javera medije:

O Roma News tano medija kova so kerga piro than ki zaednica, bash adaleske so sijem objektivna em sijem lojalna e zaednicake, dzi akana na sine ni jek romano media (ako racuninaja medie) ili pa novinari, kova so kerela peske pi buti slobodno em iskreno, kova so nane potcenimo ili daravdo tari nisavi Politicko Partija, kova chivela sekole manushe, so phiravela odgovornost thaj funkcija e zaednicake ko anav, te ikljol em te del odcet thaj te vakeren pes o bukja kola nane ispravna ko buti keribe.

Asavke reakcije vazdena panda povishe i podrshka amare mediumeskiri, soske reagirinena jekhe neprofesionalno mediumske thaj novinareske (sar so pishinena tumen), O Roma News anga te keren cekori napalal te te na smeninel pes o Direktori tari Sredno Shkola « Jusuf Shaip » Nameraja te bichavav tumenge i poraka deka e Romeske ko than na trebola te chiven Rome, nego trebola te kvantifirinen o Romano Kadar taro 1 te keren 2 itn.

Isi javera da Medie kolencar shaj te sorabotinen sar so ka mangen tumen, a Roma News tano uvek phravdo te pofalinen em te del tumen vidlivost ko amaro portali keda kerena pozitivna bukja, a ko sprotivno sijem duzna te kritikujna tumen te shaj koregirinena tumare greshke.

Po tele shaj te chitinen o teksti so sine bichavdo dzi amende:

Sar Romani demokratikani partija isi amen baro džovapjalipe thaj dajatva (obvrska) te arakha thaj te realizirina amaro politikano interes, a prekal adava thaj amaro nacionalnikano interes. Sa adava so dži akana kergjam le thaj ponadarigate ka kera le, si resarinasa te vazda e Romengiri rolja ko akale phuvjakoro socio ekonomikano thaj politikano sasuitnipe, te istemakera sa amare hakoja save so si amenge dende palo makedonijakere thaj maškardžijaneskre kanunija.Sar politikano subjekti isi amen šajdipe te zorarkera amare romengoro socio-ekonomikano hali. Adava šajdipe istemalkergjam le panda taro 2006 berš kana ki administracija khugje thaj o avgo Roma, kergje pe ulavde politike bašo romane sikle-dela pe lenge ulavdi lovengiri arka. Asavke bukja trebela sakana te liparen pe, a na te bistren pe ja te vakjeren pe sar kaske ka aven ki godi.
Sar politikani partija savi so kerela buti bašo romane interesija thaj angledžaibe, sijam but razočarime taro nesave Romane portalija save so mangena te resaren majbaro dikhibe thaj te oven majdrabarde, ko jek naprofesionalno načini, kote so na sajdinena pe o fundavne informativna thaj žurnalistikane norme, sikavena but bango tasviri(slika) bašo Romane politikane partie. Adalea peravena sa adava so dži akana si resardo ko Romengoro socio-ekonomikano hali, baro numero Roma ko bukjarne thana ko sa institucie, bajrardo numero educirime Roma. Akala si i funda (osnova) baši jekhe džijaneskere bajroipaske. A nesave portalija sa adava peravena le sikavindoj irame bukja so na džala ko interes amare džijaneske, amare Romenge.Sa e mediumengiri rolja, em elektronikane em štembilime isi len rolja majangle te ovel len profesionalno odnosi premal o čipote, premal o politikane subjektija thaj lengere resarina thaj generalnikane sa so kerela pe pozitivno e Romenge. Te oven objektivna t.e. te sikaven o čačutno tasviri, a na te keren komercijanikano informiribe thaj prezentiribe so anela negativno haljovibe thaj salde zijani e Romane džijaneske.E Romengere demokratikane takatija si intelektualnikani partija kote so lakere dženen si len agorkerdi uči edukacija – fakultetija ko turli evropakere univerzitetija! Ko DSR isi džene thaj ko jek si ki buti pobut taro 36 diplomirime Roma thaj adava taro turli umala. Sakova educirime Rom/Romani si amenge taro baro džanlibe thaj sakova bukjarno than kote so isi Romano/ni si resarinasa te ovel sarinenge amenge arka kana ka dža te roda diso taro institucie.Amari resarin si te na palda e Romen taro lengere bukjarne thana, amen mangaja thaj keraja baro takati te čiva so pobut Roma ko neve bukjarne thana thaj taro adala thana te den arka e romane džijane.Sare amen džanaja kaj o procenti te khuven o Roma ki buti si but tikno thaj adava sarinenge amenge si but bilačo. Amenge sar politikano subjekti adava si but pharo soske na dela pe amenge but šajdipe kana ovela lafi baši o bukjarne thana. Numa amen sakole manušeske, sakone Romeske, keraja sa so šaj te khuvel ki buti. 
Thaj ko agor:„O džukela ka bašen, a o karavani ka džal peske angle“.
E Romengere demokratikane takatija džana angle ko keribe pošukar dživdipe e Romane dijaneske ki akaja phuv.

Romengere demokratikane takatija
Prezidenti:d-r Šaban Saliu

Teliprezidenti: Adnan Nesim

Generalno sekretari: Bajram Kurteśhi

About Author