O Terne nevo izvor bashi Sila e Romengiri ki Evropa

Pobuter tari jek decenija, razna fondacije podrzinena e neve generacija taro Roma, kola ka anen transformativna promene bashi lengiri zaednica. Avdije isi amen but povishe diplomirime univerzitetska Roma od bilo keda, thaj niked na sine amen odobor moznostija bashi obuka e ternengiri. Ama sepak na sine celosno soodvetno baripe e silakiri thaj o vlijanie ko romano rakovodstvo. Adaleske amen o Roma pmora te pucha: « Sar shaj te iskoristina akaja bidikhli moznost thaj te ovozmozina akale neprocenlivo resurseske bashi liderstvo te ovel idno izvor bashi energija e Romenge ki Evropa? »

Podrshka e terne Romen sine len preku razna programe ko pristap ko Univerziteti ki centralno Evropa thaj i programa bashi praktikantija ee Romengiri ki Evropsko Komisija; Odtegani o OSF podrzinga pobuter taro 13.000 stipendije e Romane studentenge preku lengiri programa pristap e Romengoro, upreder 300 diploririme Roma, upreder 300 praktikantija ko evropska institucije, upreder 300 moznostija bashi razvoj e liderstvoske preku i Shkola Barvalipe thaj upreder 200 stipendije bashi unapreduvanje neve idejenge bashi o zoraripe o liderstvo ko Roma. Strekake, o javera isto aghar pocminge te podrzinen o moznostija te vkljucinen pes o terne Roma.

Thaj em palo akala resaripa, investicije ko visoko obrazovanie thaj obuka, panda nane znacitelno vlijanie upra ki sila thaj o efektivnost e romane rakovodsvoske taro duj glavna pricine. Prvo, o broj taro diplomirime studentija panda tano relativno tikno thaj o bajrarkerde moznostija e poedincongere cidinge len tari javnost ili taro politicko zivoto. Dujto, i traektorija e stipendijengiri dzi ko javno liderstvo na kerela pes samo preku akademsko ili neformalno obuka. Taro sushtinsko znacanje tano te obezbedinen pes moznostija akademsko angazmani thaj liderstvo kola tane uglasime jek javereja em ki pobari oblast.

Pale, baro broj faktorija oblikujnena o moznostija o terne Roma te prevzeminen javna liderska uloge. Rasisticko nasledstvo e Evropakoro thaj i eksponencijalno baripe e populizmoskoro, ekstremizam thaj o teror upra ki romani zaednica, vlosinela o custvo o identiteti e Romengoro. Opshto diskursi tano deka o Roma tane problematicna jabandzije nitu ednakva nitu evropska. I ako akava zajakninela i determinacija e terne Romengiri te borinen pes, adava kerela bute terne romen te osetinen pes odfrlime. Pokraj adava, i politicko thaj i intelektualno elita generalno na mangena ili nasti te pendzaren akala realnostija, dozvolibaja e ekstremno desnicarsko partijenge te svetinen. Sar rezultati, but terne Roma darana thaj so pohari tane motivirime te ukljucinen pes ko opstestveno politicko dzivdipe ko anav pire zaednicake.

O socio-kulturna sistemija ki Evropa promovirinena standardija bashi resaribe kola so anena dzi ko individualisticka aspiracije, a but terne Roma tane isto aghar pogodime tari akaja kultura. Adalenge kola so avena tari romani zaednica, dominantno kultura bashi individualizam cesto zameninela e kulturaja bashi socustvo hem e licno hem e familijarno odnosenge ki zaednica. Ama, o akanutne sistemija bashi nagrada, status thaj vlijanie tanenepovolna e terne Romenge. Akava tano pridruzimo silno neednakvosteja ko pristap dzi ko profesionalno vrabotuvanje thaj o povrzimo status e sredno klasakoro. Adaleske, bizo ogled lengere individualno uspehoja, bizo dikhibe lengere steknime diplome, ola generalno racuninea pes sar nedovolna thaj na prifatinena pes sar ramnopravna ucesnikija ko javno thaj politickoo dzivdipe.

O Aktuelna romane liderija realizirinena o potrencijali e terne Romengoro, ama ola panda na koristinena celosno akava potencijali. Soocinela pes predizvikoja te achol elasticno hem te dikhel anglal, dzi kote pokushinena te kerel pes znacitelno pohari povolna opstestvena politicka financiska sredine. Cak em keda o romane vodicija tane spremna thaj sposobna, ola nane len resursija te pendzaren thaj te negujnen o liderstvo mashkar o diploririme Romane studentija.

So shaj te kera te smenina akava ?

Angazirinen angazirime thaj talentirime diplomirime Roma Studentija

Valjani so povishe te doresa amare ternen te pomozina te ukljucinen pes pire vrsnikoncar em te kera jek zaednicko iskustvo te phravel pe lengoro lidersko potencijali. Valjani te fokusirina amen koo adala kola so hor grizinena pes e puchibaske so vlijanena upra amari zaednica, adalenge so isi len zelba bashi akademsko izvondrednost thaj liderstvo thaj okolenge kola tane spremna te len riziko te vovedinen transformativna promene pire zaednicake.

Te gradinel pes custvo bashi kolektivno cel

Mora te pomozina sekole neve gernacija , amare terne te haljon sar ulem adava so sijem avdije, te haljova adava pred te dza ki skola thaj ko univerziteti, te arakha buti em te dobina statut, sine manusha kola so podrzinena amen sine em kola zrtvujnge ko redo, te kerel pe sa akava tano mozno. Akava dzandipe shaj te pomozinel sekole generacija te povrzinel pes em te achol angazirimi pire anglunencar adaleja so ka oven po pametna po silna ko arakhibe amari posebnost, i podrshka thaj o bajraribe amare kolektivno agencijake. Isto aghar, shaj te podrzinel okolen kola soj tane angazirime em spremna te len liderska uloge ko keribe narativija so nadovrzinela pes istoriko resaribaja amare romane liderengoro, sikavela doverba ki lengiri pripadnost ko Roma em sikavela pozitivno idnina e Romenge amare zaednicake.

Gradinen poverenje ki tumende

Namesto te phenel pe deka o vodicija ikerena samo formelna pozicije em thana, amen trebola te kera promocija bashi o leadership. Amen trebola te kera prilike te shaj o neve generacije te sovladinen 5 leadership kapacitetija:

1. Te vodinen o inicijative bashi zalibe ko korist e romenge – negosiriba thaj te dobinen zalozbe taro principalna politicka akterija
2. Te vodinen e narodo, te organizirinen em e javere dizutnen bashi kolektivno akcije
3. Te nasocinen o javno mislibe, koristibe jek nasocimi komunikacija preku tradicionalno thaj digitalno strategija, bashi gradibe pozitivno percepcije e Romenge, podrzibe vrska maskar i kljucno publika thaj podrshka bashi kolektivno napori e zastapibaskoro
4. Vodecka istrazuvanja thaj inovacije ki politika geneririba thaj koristibe o verodojstojna dokazija so dena najverliva procenke e politikake thaj reshenija e politikake.

Gradinen zaednicko podrshka

Trebola te arakha e terne romane kolegen, povikujbaja naj verodostojno em naj efikasna romane glasija te podrzinen lengoro razvojj em lengoro angazmani. Akaja zaednica ki podrshka trebola te obezbedinel amare terne manushenge moznost te probinen em te pridonesinen bashi cacutne politicka procesija, te angazirinen pes javere etablirimencar ki politicko arena, te len pozicije ko romane organizacije, vlade, reflektivna grupe thaj megunarodna organizacije em te pocminen neve grupe em dvizenje.

Dzivdinaja ko vakti koga pojavinela pes but nevi energija ko amare terne chave. Amen mora te koristina akaja moznost em te podrzina o kolektivna aspiracije e terne Romenge te usporinen o status kvo. Ako negujnaja neve em hrabra glasija ko nacin kova inspiririnela javeren te prikljucinen pes ki kolektivno borba, amari sila te kera promene amare zaednicake ka ovel but po bari bilo od keda.

Delo e textes Koro lendo

ceu

About Author