
Ko opshtestvo kova deklaririnela pes sar multi-etnicko thaj pravicno, i Romani zaednica zasluzinela avtenticna liderija kola ka braninen o Romane pravija, ama i realnost sikavela nesto sosema javer. Namesto hrabra borcija kola ka sprotivstavinen pes e nepravdenge, cesto dikhaja manushen kola postavinena pes sar pretstavnikija e Romengere, ama ola namesto te braninen o interes e zaednicakoro, ola ovena « Cuche portparolija e Vladakere ».
Akala « liderija » cesto koristinena piri pozicija bashi licno korist – financiska privilegije, politicka dogovorija thaj institucionalna thana. Lengiri uloga psovetinela pe ko povtoribe e vladakere agende thaj chuche vetuvanja, bizo cachutne te posvetinen pes ko reshibe o kljucna problemija kolencar soocinela pes i zaednica.
Namesto te borinen pes bashi o sistemska promene, ola zaniminena pes proektencar bizo trajno efekti. I Romani zaednica, koja soocinela pes chorolipaja, diskriminacijaja em nedostatok dzi ko obrazovanie thaj zdrastvo, achona bisterde. O problemija e segregacijaja ko shkole, o ne humana uslovija dzivdipaske emm osustvo bashi cachutne moznostija bashi napredok achona ko margine taro olengere prioritetija.
Cuchi retorika em nashibe taro chachutne puchibnja
Namesto te keren pritisok e instituciienge em te borinen pes bashi strukturna promene, akala portparolija cesto zaniminena pes izjavencar, komentarencar thaj statusencar bizo nisavi realno sodrzina. Lengoro vokabulari pherdo tano lafencar sar « ednakvost » thaj « inkluzija », ama palo adala lafija nane nisavi akcija. Rezultati tano deka o Roma achona marginalizirime, a dzi kote o « liderija » borinena pes te arakhen piri pozicija pashe dzi ki vlast.
Adava so cache sekirinkerela amen tani lengiri nesposobnost em nezainteresiranost te inicirinen cachutne promene e zaednicake:
- Namesto te borinen pes protiv i diskriminacija ko shkole, ola ignoririnena i segregacija thaj prifatinena o status kvo.
- Namesto te borinen pes bashi poshukar uslovija bashi domuvanje, ola kjutinena anglo o nehumana uslovija savende zivinenla baro broj taro Romani zaednica.
- Namesto te povikujnen e institucijen bashi diskriminatorska praktike, ola ovena lengere soucesnikija.
Branibe taro licna intereseja, anglo o interesija e zaednicakere. Asavko odnesuvanje nane slicajno, but taro akala prestavnikija tano hor zavisna tari vlast- preku vrabotuvanje, finansije ili pa vetuvanja bashi partiska politicka privilegije. Namesto te oven o GLASO e Romane zaednicakoro, ola oven lojalno alatka e sistemeske savo marginalizirinela e zaednica.
Ama, asavko ponashaj nane samo predastvo e zaednicakoro, adava i aktivno uloga ko prodlabochibe e Romane problematikakoro. Soske? Adaleske so akala « liderija » zagushinena i chachutni borba, amortizirinena o nezadovolstvo e zaednicakoro em kerena iluzija deka neshto kerela pes, a dzi kote ki suhshtina nishto na meninela pes (osven olengere privilegije).
So ocekujnela i Romani zaednica?
I Romani zaednica isi la pravo em zasluzinela avtenticna liderija – hrabra, beskompromisna em podgotvime te borinen pes bashi chachutne promene. liderija kola nane te daran te prozivinen e institucijen, te sprotivstavinen pes e sistemsko diskriminacijake em te inicirinen dolgorocna reshenija, mada ki cena te nashaven pire partiska ili licna privilegije.
Dovlono sine amenge taro chuche lafija em zadkulisna dogovorija, i Romani zadnica zasluzinela lideri(ja) save nane te zadovolinen pes tikne pridobivkencar ki smetka taro kolektivno interes. Ako akala « liderija » nashti ikeren adaja uloga, onda promashinge o Filmi em nane len than te oven o GLASO e zaednicakoro.
I Romani zaednica isi la sila (glasija), hrabrost em potencijali da izborinel pes bashi pire pravija, ama adaja borba mora te ovel predvodimi taro avtenticna prestavnikija – a na taro chuche portparolija e vladakere thaj fb manikenija statusencar.
Vreme tano bashi PROMENA !
More Stories
Konkurso vash o Filmosko Festivalo « Golden Wheel 2025 »
Analitikuni perspektiva thay “shay-(mayBE)” sugestia… Kotor 2…
Kosovake Parlamentarune Alosaripya