septembre 24, 2021

24h Information

"Nashti uvek te slozina amen olencar, ponekad mora te ova protiv olende"

Mensur Haliti « Te setina amen, dali tano dovolno? » 27to januar

Dali tano dovolno o setibe e Romane zrtvenge taro holokaust ?

Potrebna tane komemoracije te shaj te haljoven pes o demonija tari manushikani priroda em te haljovel pes savo manushikano sustestvo sijem « sposobna » te kera em sar o « shukar manusha » pomekogas shaj te pridonesinen bashi masovno mudaribe dejbaja podrshka jekhe vladejacko grupa.

Amenge e Romenge o komemoracije tane neophodna so cel te potsetinel pes i buvli javnost bashi o holokaust upra ko Roma. o IStrebujbe e Romen ko vakti e Dujto dzijaneskoro maribe obicno achola avrik taro ucilishna programe thaj istoriografija e nacisticko genocidoske, Palem, nane dovolno te pristustvujnen ko komemoracije em te ikeren javna govorija. Amen o Roma mora te postavina amenge o puchibe sar te chinava i istorija te povtorinel pes?

O Drzave koristinena komemoracije te shaj sikavena empatija e mulenge, ama kerena lafi e dzivdenge. Taro osvojibe i konvencija taro OON bashi kaznibe thaj sprecibe taro zlostorstvo taro genocid ko 1948 bersh, o imot e Romengoro, buti, ustavna thaj manushikane pravija na poshtojnena pes ko Evropakere opshtestvija, Jekhe diveske ki komemoracija, o drzave ignoririnena 364 dive ponizibe, maltretiribe, nasilno mudaribe e Romen ki celo Evropa. Te gradinel pes spomen odbelezibe isi 1000 unistibe e romane kherengere ko evropska phuvja.

Amen te vospostavina vrska mashkar o istoriska nastanija thaj i momentalno sostojba: Antiromano nasilstvo legitiriminela pes preku demokratsko isbirime ekstremno desnicarska grupe – bobbik ki Ungarija,Ataka ki Bugarija, Lega Nord ki Italija, Kotleba ki Slovacka. Valjani li te prifatina deka phuvja sar i Ungarija thaj Slovacka gradinena piri reputacija progresivno izjavencar ko megunarodno nivo em te praktikujnen i podelba e Romane chavengiri ko shkole thaj prisilno sterilizacija e terne Romanjen ko lengere phuvja. Valjani li te prifatina deka i germansko vlada organizirinela deshengere komemoracije bashi o holokaust, ako ko isto vakti nasilno irangja deshe iljade Romen ko Kosovo, kote so ka oven soocime diskriminacijaja thaj zakane bizi nisavi zashtita?

Akala tane samo nekozom primerija kola ilustririnena sar i istorija povtorinela pes ko odnos amenge em sar i samo memorija thaj o obrazovanie taro holokaust isi len pire granice! Studije sprovedime taro germansko Federalno edinica bashi borba protiv i diskiminacija odkrijnela deka iako pobuter Germancija dzanena bashi o holokaust protiv o Roma, sekova trito dikhela deka i Germanija na snosinga posebno odgovornost bashi o istrebibe e Romen taro nacistija thaj lengere sojuznikija ko vakti taro Dujto dzijaneskoro maribe.

So valjani te kerel pes? Dali valjani te soocina amen e brutalno fakteja deka o setibe koristinela pes protiv amende? Na valjani te ova delo tari adaja igra. O priznajbe taro holokaust protiv o Roma mora te ovel povrzimo e znacitelno napredokoja e Romenge, Nashti te sprecina o drzave te koristinen i memorija bashi pumare cel, no nashti te demonstririna kolektivno sposobnost em te transformirina adaja memorija ko cachutno thaj sushtinska promene amare zaednicake.

Valjani te pomozina e javna institucijen te preispitinen pire poimija bashi o napredok thaj te procenina kozom dur nakhle taro usvojibe i Konvencija bashi chinavibe thaj kaznibe o zlostorstvo bashi genocid. Amen mora te usporina i dvojno posvetenost e demokratsko idealenge, na demokratikane praktike thaj pervezna aspiracije bashi o razvoj bashi inkluzivna politicka thaj ekonomska institucije. Ko isto vakti, o napredok te priznajnel pes o holokaust upra ko Roma, vkljucitelno em i Srbija, mora te preispitinel pes. Angleder nekozom bersh, na primer, o Evropsko parlamenti anga rezolucija kolaja vikinena pes te priznajnen o 2to Avgust sar megunarodno dive taro holokaust protiv o Roma. Akava i neshto so mora te kera bashi i evropsko javnost thaj e Romenge, kola so zasluzinena te dzanen bashi lengiri Istorija, so cel poshukar te haljon o akanipe em te stvorinen poshukar avutnipe.

O Narative bashi holokaust protiv o Roma mora te smeninel pes: Panda sijem dzivde te svedocina, adaleske so sikavgem odpornost thaj otpor angleder thaj ko vakti em pala ko holokaust. Akala faktija ki bari merka ignoririnena pes ki tradicionalno istoriografija, kote o Roma tane prestavime samo sar zrtve. Ko primer but hari dzene dzanena bashi o 16to Maj 1944 bersh, koga o Roma ko Auschwitz buninga pes thaj sprotivstavinga pes e nacistenge. palo Vekija taro nasilstvo,ropstvo thaj masovno istrebujbe, amen panda sijem o najotprno thaj politicko najkreativno malcinstvo ki Evropa. Te shaj uspejnaja zaedno, osobeno adaleske so na sijem sine nezavisna gragjanija amare suvereno drzavake, mora bikompromisno te borina amen bashi amari nezavisno thaj suvereno  » sostojba e gogjakiri ».

Mora te mislina amenge sar posebno thaj zorali kultura namesto privremeno inferiorno subkultura koja zavisinela javerendar. Amen mora te prifatina em te zajaknina amari posebnost, gordo minato, amaro pravo te razvijna nezavisno sistemi ko verujbe so ka odnesujnel pes amare specificno interesenge. O setibe bashi o holokaust valjani te ovel pristutno ko amare gogja ko sekova vakti. Valjani te formirina sar dikhaja amen ko opshstestvo, koj tano amaro dushmani, koj tane amare prijatelija kolencar sijen spremna te formirina koalicije, sar glasinaja, sar vodinaja amari ekonomija ko avutnipe? Ako na iskoristinaja amari Memorija te zajaknina amare pozicije thaj vlijanie, pale ka ova meta e opurtnisticko thaj neodgovorna politicarenge kola zloupotrebinena amaro setibe te shaj ola vazdena pumaro politicko profili ko megunarodno nivo, thaj ka mukha amare narodo ko pomizuvanje thaj ko nasilstvo ko mnozinstvo khere.

izvor: https://novimagazin.rs/vesti/226642-holokaust-nad-romima-teret-proslosti-za-sadanjost-i-buducnost

Keren Follow amari Facebook Strana Roma News

Keren Like em Follow ki amari facebook Strana Oven Saste


This will close in 30 seconds