
Amen o Roma uvek koristinaja o lafi « Majka Indija » soske dzanaja ki amari istorija deka amen o Roma avaja tari indija. Adava tano fakti deka sijem indisko potekloja, amare predcija phirge tari phuv ki phuv em ake ko balkan da reslem, pogotovo ki Makedonija.
O tacna brojke e Romengere kola so dzivdinena ko Balkan nane amen, isi estimacije kolende nashti ikeraja amen, pa adaleske akana ka adzikera o popisija ko balkanska phuvja pa te shaj te ovel amen jek po cisto slika taro kozom Roma zivinena ko Balkan.
Akoshaja amen mashkar amende, na te ova protiv soske sarine isi amen jek cel, a adava cel tano te vazda o Romano svest em o Romanipe. O lafi Romanipe tano baro poem soske isi amen pobare problemija, nego mogucnostija te reshina amare problemija korkori, adaleja so panda sijem ko formiribe kadar kova ka prevzeminel institucionalno thaj sistemsko te reshinel o Romano problemi. Ama asavke chave isi li amen? Oja isi ama ili beshena ki senka ili darana (sprecime taro kaubojcija) ili pa samobendisana dikhena but po upre adalestar so vredinena ili so isi len kapaciteti. O Romano obrazovanije ko palune 20 bersh na sine odobor baro, soske na sine amen financisko podrshka (stipendije) te shaj produzinaja uco obrazovanie, E akate avela o Tatko Soros, ka vakera hari po tele so pridonesinga o SOROS.
O OSF ili pa Open Society Foundation pridonesinga e Romanipaske but (na, na odvarinava man nikaske, nego pishinava adava so analiziringum), pobaro hairi dikhlem tari Fondacija nego taro drzave, e akana zavisinela koj sar so anga rezultatija em cachutne kerga buti. Sar prvo o chave sine podrzime em motivirime te zavrshinen uco obrazovanie ki Makedonija ili pa te studirinen ki Budimpeshta ko CEU (Centralno Evropakoro Univerziteti) kote so sekova bersh bajrola sine o numero taro Roma studentija.
E akana o puchibe tano sar em so pridonesinga o Soros e Romenge?
99% Manusha kola so avdije ko funkcije, Politika, Nevladin sector thaj Medie tano ko zablagodarnost bashi akaja Fondacija, ko pocetok keda ali I fondacija ki Makedonija, sarinenge sine sar jek baro svetlo, soske I fondacija sine la pare a e Romen sine len ideje sar te zajakninen em te pridonesinen e zaednicake. Sa adava tano shukar ko 1997to bersh sar prvo sa o Romane Radio thaj televizije sine podrzime financisko tari fondacija ( Sutel TV, BTR, Radio Atlanta, Radio Ceren itn), ama za zal hovavdile o manusha kola so lele o proektija em o tegashno direktori taro media department kerge greshke ko dejbe em lejbe o proektija, kola so na sikavge baro rezultati, gele o pare I zaednica na unapredinga soske sine amen pozdravi em cestitiki bashi amare bijava a na sine amen edukacija taro adala medie sar te ova po shukar sar zaednica. E akana sa adala poraneshna koristnikija taro adala fondija, iklile lafeja demek ola tari adaja fondacija akana nane shukar soske chinavge I ceshma, isto odnesinela pes sa e nevladino organizacijenge kola so lele bizo broj proektija thaj finansije te shaj te vazden I romani svest thaj te tiknaren amare sekole diveskere problemija ko Balkan, Milionska cifre sine odobrime ko po baro periodi bersha, ama o rezultatija nane vidliva, pa adaleske akana ola nane len vise grantija subvencije ili amende ko roma naj pendzardo lafi “Proektija” pa akana napadinena em chungarena ko purano bunari kova so podrzinga len odobor bersha te shaj te funkcionirinen. Nane samo adava I buti, o Soros podrzinela povise leskere Entitetija, aj ka pocmina taro REF. Ko Ref but dzene dikhle shukaripe soske o Roma Education Fund stipendiringa bute romane chaven te shaj zavrshinena piri Skola, ama ma te bistra da deka mansuha so sine odgovorna Funkcije ko adala Fondija koristinge em licno peske taro adala pozicije, sar primer razno patuvanje shuzi garderobe luxuzna Restorantija em ma te nabjrojnav panda but javera bukja, no akana nadinaja amen deka shulavga pes metlaja ko adala institucije em rascistinge pes but melale bukja, pa adaleske akana adale ex vrabotimenge thaj lengere pashenge adava na odgovorinela soske chinavge I ceshma taro lengiri shuzi dzivdibaskiri navika.
O nevladina organizacije bajrona sine sar luljuga, kerdile razna mreze razno organizacije falinela amenge panda organizacija bashi zastita e Romane zivotinenge (ah ma te bistra o zivotinje nane len etnikum), Lepinena pes razna proektija pishinela pes samo rezultatija YOK, Nane, pa adaleske akana smetinela len keda puchaja len “Save rezultatija ili podobruvanje angen e zaednicake adale parencar kola so dobingen?” O Odgovor uvek tano deka kerge thaj kerge, pa amen korole li sijem na dikhaja li deka panda I zaednica ko than tapkinela, a oja ma te bistra frdena I vina upra ki Vlada, deka I drzava trebola te reshinel e Romengoro problem, Me slozinava man adaleja soske jek drzava trebola te reshinel pire narodoskoro problem, ama amen trebola te ova cvrsta ko amare stavija sar mangaja te reshinel I Drzava amare problemija kola so isi amen sekova dive sar zaednica. Ma te bistra deka I Drzava da dobinela em kerela proektija sar te shuzakerel o Romano dzivdipe ko pumare phuvja, oja o drzave lele but povishe pare nego o NVO Sektor, ama ola tane Na ROMA, amen trebonga te koristina o Pare taro Soros te shaj te podobrina o uslovija o standardija e Romengere, te vazda amari svest, amen sprotivno kergem buti namesto svest te vazda vazdingem khera, shuze vrdija, suzo zivoto, ekskurzije patuvanje em red javera bukja. Pishinava akava te shaj te haljova soske jek vreme sarine sine shukar mislibaja prema o manush kova so najvishe pomozinga e zaednica adava tano o SOROS, a akana keda lengere organija chinavge o finansiribe taro tumare proektija chungarena upro lende thaj krivinena len razno loshno lafencar, deka ola hale e Romengere pare, e Romengere pare na halja len nikoj, sekoj jek probing te kerel buti ko anav e Romenge, ama me sar uvek so koristinava o lafi “ nane problem kaj o pare, kaj tane o rezultatija taro adava koleske so lelen o pare?”
Ko akava teksti ka arakhen pes but dzene, pa ka kritikujnen man, adava I normalno keda pucheja nesto kova so len dukhala, soske dzanena deka hovavena ili na kerge cisto buti adaleske so sine platime. Tocno o SOROS Denga em dela panda pare te kerel phravdo opshtestvo sarinenge, pa I e Romenge, ama amender zavisinela sar ka koristina adala pare te zajaknina e zaednica, a sigurno sijum deka sa o purane ex ruva kola so sine pashe dzi ko SOROS ili leskere pashe manushenge, dzanena but tajna bukja kola so hari po hari akana taro inati ikavena len, samo adaleske soske vishe na finansirinena len.
Cifre na mangava te pishinav soske ka vrtinel amen amari godi, samo ka phenav deka ko posledna 25 bersh e Romenge ko anav taro SOROS (OSF) sine dende but pare bashi I Romani kauza.
Koristinen o pare adaleske soske tane tumenge dende “te vazden I romano kapaciteti ko sa o svere” a n ate kerel razna manipulacije, epa ola da ko SOROS halile tumen vishe pa adaleske chinavge o Avgin (honey) e akana jurissssshhh ka napadina len, oja ka napadina len keda ka shtetinen e zaednicake a na keda denge amen shansa te ushta ame jek jekheja dikhlem te perava adale kova so dzala anglal pire zaednicake. O lafi Ljubomora tano naj adekvatno ko adava so mangava te vakerav “Soske ov a na me, Me shaj lestar poshukar” Trebola amen Kvalitetno Kvantiteti, a na Kvantitei bizo Kvaliteti.
More Stories
Namesto branitelija e Romane interesenge, ola tane cuche portparolija e Vladakere !
Konkurso vash o Filmosko Festivalo « Golden Wheel 2025 »
Besljum em dikhljum tari strana, so kerena amare LID(L)ERIJA !