
2 Romane Studentke Neformalno grupa Fatima Sali studentka ko Farmacevtski fakulteti thaj i Arijeta Tahiri Studentka ko Medincinsko Fakulteti kerge istrazuvanje
Dopolnitelno kvota e Romenge:Kobor o Romane studentija tane zapoznajme akale termineja?
Dopolnitelno kvota ili sar poveke dzandi mashkar amende sar nacionalno kvota tani jek
afrmativno politika basho upis studentija taro potikne zaednice ko drzavna fakultetija.Cel akale
afirmativno politikakiri tani te obezbedinel sigurna thana ko drzavna fakultetija e studentenge
taro potikne zaednice te shaj te ovel ednakva zastapenost e etnikumengiri vo visoko- obrazovno
sistem.Akaja afirmativno politika basho upis zavisinela tari volja e
univerzitetengiri/fakultetengiri sebepi kaj akaja politika nane ko zakoni taro visoko obrazovanie
,nego acola sar predlog.
Neformalno grupa taro Romane studentke,kerge jek istrazuvanje akava masek so opfatinela akaja
tematika.Taro odgovojra so denge o ispitanikija utvrdinelape deka pobaro broj taro amare
Romane studentija pishinge pe ko fakulteti soske isi len dovolno poenija hem pherena o uslovija
te oven studentija ko adava fakulteti a but tikno broj tane primime adale dopolnitelno
kvotaja.Hem akate phravgola jek prashanje. Soske o Romane studentija nane primime e
dopolnitelno kvojata ko fakultetija?Lengere odgovorija shaj dikaja potele:

Taro vkupno 54 studentija,35 studentija odgovoringe kaj tane zapoznajme e termineja
dopolnitelna kvota,17 kaj nane zapoznajme, a samo duj studentija havge bashi akaja kvota preku
medium/prijatel.
Iako akaja afirmativno politika nane ko zakon za visoko obrazovanie,oj koristinela pes ama dali
adava avela tari inicijativa e fakultetengiri ili tari pobaruvacka za etnicko izjasnuvanje taro
studentija,akanaske acola nejasno.

Taro akava dijagram shaj dikaja kaj taro vkupno 54 ispitanikija,9 odgovoringe kaj planirinena te
pisinen pes adale dopolnitelno kvotaja,dzikote duri 25 studentija odgovoringe kaj na pisingepes
adale kvojata ko pire fakultetija,5 na ine primime akale kvojata,dzikote 15 studentija tane
upisime akale kvotaja. Akava znacinela deka ⅓ taro ispitanikija sine zapisime e kvotaja,a 25 taro
ispitanikija tane upisime poshto sine len dovolno poenija. Ama isto akal na trebela te nakava o
fakti kaj isi studentija so na ine primetime adale kvotaja iako apliciringe laja,a soske nane
primime dali o fakulteti na denga len formulari za izjasnuvanje na enitcka pripadnost acola ki
dilema.

Adaleske cigem prashanje savo so shaj nesar te razjasninel amenge akala dilema a taro adava
diklem deka samo 19 taro vkupno 54 ispitanikija na pherge asavko formulari bashi etnicka
pripadnost,a 32 pherge.

Ko posledno prashanje taro akava istrazuvanje kote so puclem: ,,Dali i dopolnitelno kvota tani
civdi ko zakoni za visoko obrazovanie? “taro dijagrami shaj dikaja deka taro vkupno 54
ispitanikija samo 1 ispitaniko tvrdinela deka tani ko zakon za visoko obrazovanie, 22 ispitanikija
mislinena kaj pishinela akaja kvota ko zakon, a 22 vavera tvrdinena kaj nadzanena dali
postojnela ko zakon, a 5 ispitanikija mislinena kaj nigde na pisinela bashi akaja kvota ko zakon
za visoko obrazovanie.
Asavke odgovorija mislinaja kaj tane shukar podloga basho ponatamoshna javna diskusije
mashkar o terne Roma so planirinena te pishinen pes ko fakulteti.
Taro sa akava,shaj zaklucinaja kaj 80% taro Romane studentija nane zapoznajme e termineja a
nitu tane sigurna dali tano vovedimo ko zakon za visoko obrazovanie.Amen bicalgem baranja za
pristap do informacii od javen karakter dzi ko fakultetija te shaj akaja situacija te potvrdinel pes
obostrano,odnosno taro najbaro univerziteti ki Republika Utarali Makedonija ,, Sv Kiril i
Metodij” kote so target fakultetija sine amenge o Ekonomsko,Filozofsko em o Praven
fakultet,fakultetija kote so isi najbaro broj taro amare romane studentija. Odgovor taro
Ekonomski fakultet dobingem kaj samo jek Romano studenti tano pisimo so kvota
konfinansiranje ko akademsko 2021-22.
Odgovor taro Praven fakultet tano deka isi zapisime 4 studentija kote so 1 studenti tao drzavno
kvotaja a okola 3 nane lenge informacija save kvotaja ko akademsko 2021-22.
*odgovor taro Filozofski fakultet nane amen panda.
Dali akava vlijanela ki motivacija e Romane studentenge te pisinen pes ko visoko
obrazovanie?Iako inem malcinstvo ,sar zaednica isi amen kapacitetija te zavrsina visoko
obrazovanie(adava potvrdinela i brojka taro diplomirana Roma em vrabotime ko institucie dzi
akana) ki Republika Utarali Makedonija?
Akala afirmativna politike tane smeshna basho lengoro postoibe em potreba amare
zaednicake,ama nashti negirinaja kaj but tikni brojka ko posledna bersha odlucinena te
produizinen pumaro obrazovanie ponadarik. O pricine tane sekogash razlicna,a adala veke so
odlucinge te produzinen nane zapoznajme kola tane lengere prava sar idna studentija.
Amaro stavi tano deka ako akaja dopolnitelno kvota beshela sar clen ko zakoni,sekova fakulteti
ka ovel obvrzimo te postapinel spored adava.Adava ka namalinel i potreba amare Romane
studentija te povlecinen pes em te pisinen pes ko vaver fakulteti te shaj samo kobor te ovel len
zavrsimo visoko obrazovanie.Koga o fakultetija ka den harica poveke napor em vnimanie te
razgledinen celosno i dokumentacija so dostavinela pes pri upis,ka oven amen terne em uspesna
profesioanlcija kola ka zavrsinen pri mangli profesija. Apelirinaja dzi ki vlada tari Republika
Utarali Makedonija, Ministerstvo za obrazovanie i nauka,Studentska druzenija em o graganski
sektor te len sar obvrska te vovedinel pes zadolzitelno akaja kvota sar ,,dopolnitelna kvota za
malcinskite zaednici “ ko zakoni za visoko obrazovanie.
More Stories
Palo dendo propozalo taro Netvorko sistemsko faisalenge suportime si i Incijativa bašo formiribe Romani platforma ko sasoitno pozicioniriba ko procesi bašo pregovoria ko membripa an i EU
Mensur Haliti: O priznajbe taro Holokaust upra ko Roma, mora te ovel phanlo olengere napredokoja
2023, Pocetok e Krajoskoro !?